Afrika dukɔwo - страница 2

Шрифт
Интервал


Bantugbewo hã nye esiwo Pygmytɔwo ƒe ƒuƒoƒo siwo le Congo-ƒua me (Efe, Basu A, Bambuti, kple bubuawo) dona, eye zi geɖe la, wodea vovototo wo me be wonye dukɔ siwo to vovo. Le ɣedzeƒe kple titina Bantutɔwo dome la, Swahiligbe si kpɔ ŋusẽ ɖe Arabgbe dzi wòdze ƒã la va bɔ le ƒe bla nane siwo va yi nyitsɔ laa me, amesiwo doe ƒe xexlẽme nye miliɔn 60 (Swahilitɔwo ƒe xexlẽme nye miliɔn 1.9). Adamaua, si nye ɣedzeƒe ƒuƒoƒo sue la, nye Azandetɔwo, Cham-Batɔwo, Bandatɔwo, kple ame bubu siwo le Titina kple Ɣedzeƒe Sudan.

Kordofan ƒuƒoƒo si ƒe xexlẽme le sue ŋutɔ eye wòle anyigba si dzi wòxɔ me la, nye dukɔ siwo nye Koalib, Tumtum, Tegali, Talodi kple Katla (Sudan Dukɔa).

Ƒuƒoƒowoe le Nilo-Sahara ƒomea teƒe: Songhai, Sahara, Shari-Nile, kpakple dukɔ eve siwo to vovo le gbegbɔgblɔ gome siwo nye Maba kple For (Fur). Songhaitɔwo dometɔ aɖewoe nye Songhaitɔwo ŋutɔ, kpakple Djermatɔwo kple Dandytɔwo, siwo nɔa Niger-tɔsisia ƒe titina ƒe gowo dzi; na Sahara ƒuƒoƒoa – kanuri, tuba (tibbu) kple zagava, siwo le Chad Ta la to kple Titina Sahara. Shari-Nil ƒe ƒuƒoƒo si ɖe dzesi wu le ƒome sia me dometɔ aɖewoe nye Ɣedzeƒe Sudantɔwo (Dinka, Puer, Luo, Bari, Lotuko, Masai, Nuba, alo Nubiatɔwo, kple bubuawo), siwo nɔ Nilotic ƒome si nɔ wo ɖokui si me tsã; Titina Sudan dukɔwo (Bagirmi, Morumadi), Berta kple Kunama dukɔwo. Ƒuƒoƒo sia me tɔwo le Zaire ƒe dziehe kple Sudan ƒe dzigbe. Morumadi gbewo nye esiwo Pygmy towo (Efe, Basua, kple bubuawo) dona.